|
Veter
|
|
Veter je premikanje
zracne mase iz središca visokega zracnega tlaka A (anticiklon) proti
središcu nizkega zracnega tlaka C (ciklon). Cim vecja je razlika
zracnega tlaka, mocnejši je veter.
Jakost vetra je odvisna od
hitrosti vetra. Jakost oziroma moc se doloca po Beaufortovi
lestvici, ima 12 stopenj, ugotavlja pa se na podlagi stanja morja
(gladina) ali dreves na kopnem.
Hitrosti so od 0 m/sec
(tišina) do 33 m/sec (orkan).
Smer vetra se doloca po smeri iz
katere piha (v stopnjah), nekateri vetrovi pa imajo tudi svoje ime.
Npr. burja je NE veter, torej piha iz
severovzhoda.
Lokalni vetrovi
Ti vetrovi so
posledica segrevanja in ohlajanja kopnega in morja in s tem dnevnih
razlik atmosferskega tlaka.
- Veter s kopnega
Piha od
kopnega proti morju v nižjih plasteh. Zvecer oziroma po zahodu sonca
se kopno hitreje ohladi kot morje. Visok zracni tlak je nad kopnim,
topel zrak se dviga nad morjem, mrzel tece proti morju, kjer je
nižji tlak. Najmocnejši je pred soncnim zahodom.
- Veter z
morja
Piha z morja na kopno. Ob vzhodu sonca se kopno hitreje
segreje kot morje, zrak se nad kopnim dviga, mrzel zrak nad morjem
pa »vlece« proti kopnem. Topel zrak se nad morjem spet spusti proti
gladini in zakljuci krog. Tak veter neha pihati pred zahodom sonca,
ko zacne spet pihati veter s kopnega.
Vetrovi na Jadranu
Severno Sredozemlje je
vremensko živahno podrocje, vreme vedno ne »pride od nekod«, npr. od
zahoda, ampak spremembe vremena pri nas tudi nastajajo.
Na
vreme pri nas imajo vpliv razporeditve zracnega tlaka, sekundarni
cikloni zahodno od Apeninskega polotoka (Genovski zaliv) in relief
priobalnega obmocja. Na vzhodni obali (E)
Jadrana so
najbolj pogosti trije tipi vremena:
- stabilno poletno, veter
NW (maestral),
- suho mrzel veter NE (burja),
- vlažno topel
veter S, SE (jugo).
NE veter, BURJA
Je najbolj
nevaren veter za pomorce. Po smeri je NE veter. Pojavi se za
primorskimi grebeni, kjer se nabira mrzel zrak, ki se zacne
prelivati preko teh grebenov, zaradi valovanja zraka pa se vcasih
preko zlije vecja kolicina mrzlega zraka, kar povzroci sunek burje.
Relief obmocja, po katerem piha burja lahko povzroci še dodatne
vrtince, ji spremeni smer ali poveca hitrost do orkanske burje.
Burja lahko povzroci valove šele dalec od obale, bližje pa so le
temne lise na morju, kamor »padajo« sunki burje. Valovi pri burji so
sicer kratki, vrhovi se lomijo in ustvarja se pena.
Burja je
suh in mrzel veter, poleti piha od 2 do 3 dni, pozimi pa tudi do 14
dni.
Znak bližajoce se burje je »oblacna kapa«, ki jo imajo
Nanos, Ucka, Velebit, Kamešnica, Biokovo, Orjen, …
Burjo
sproži poleg mrzlega zraka za obalnim gorovjem in toplega nad morjem
tudi obstoj ciklona nad Jadranom in višji ali visok zracni pritisk
nad Balkanskim polotokom.
Anticiklonalna (vedra)
burja
Nad severovzhodno Evropo visok zracni pritisk, nad
srednjim Sredozemljem pa nizek zracni pritisk, ustvari se razlika
zracnega pritiska, ki prinese mrzel kopenski zrak. Temu vetru recemo
anticiklonalna burja (tudi vedra burja). Lahko piha zelo dolgo, tudi
do enega tedna.
Ciklonalna (mracna ali škura)
burja
Položaj središc visokega in nizkega zracnega pritiska
je pri nastanku ciklonalne burje sledec: nad srednjo Evropo se krepi
greben anticiklona, preko Jadrana pa se od severozahoda proti
jugovzhodu pomika ciklon, na katerega sprednji strani piha jugo, na
zadnji pa burja. Vreme je oblacno, možne so padavine. Ce se ciklon
ustavi nad južnim Jadranom, potem lahko takšna burja traja do nekaj
dni, sicer pa ob hitrem premikanju ciklona takšna burja ne traja
dolgo. Najpogosteje se ciklon ustavi nad srednjim Jadranom, kar
povzroci burjo v severnem in srednjem Jadranu, v južnem pa
jugo.
Prehod iz ene v drugo vrsto burje je zelo pogost.
Anticiklonalna piha po vsem Jadranu, ciklonalna le v enem
predelu.
SE veter, JUŽNIK ali JUGO
Piha enakomerno,
je vlažen, sorazmerno topel, brez izrazitih sunkov. Zacne pihati iz
brezvetrja, kaže pa na poslabšanje vremena. Poleti lahko traja tudi
do 5 dni, najvecja jakost doseže okrog 3. dne. Valovi pri jugu so
dolgi, gladki in visoki, a za plovbo manj neugodni od valov burje.
Lahko se poveca tudi morski tok (1,5 m/s). Jugo lahko, ko ga
spremljata še nizek zracni pritisk in mocne padavine, prinese še
mocno plimo, kjer morje prekrije nižje tocke obale, npr. Tartinijev
trg, del Kopra, Benetke.
Ce je napovedan prihod hladne
fronte, se lahko jugo nenadoma spremeni v izredno mocan jugozahodnik
ali severozahodnik ali orkansko burjo izredno nevarnemu …… Ko se
veter iz mocnega juga nenadoma spremeni v mocan SW (obrat za 180°)
recemo »škontradura«. Spremljajo ga mocne padavine, lahko tudi toca,
vidljivost se zmanjša, to pa je lahko zelo zelo nevarno. Znak za
tako vreme je rast nevihtnega kumulosa na severozahodu. Casa, da se
umaknemo na varno je približno 1 uro.
Najbolj pogost prehod
fronte pozimi se ponavadi konca z obratom juga v burjo. Na Jadranu
mu recejo nevera (pozimi prinese sneg). Burja je lahko tudi
orkanska, ozracje se ohladi, padavine
prenehajo.
Anticiklonalni jugo
Nad W Evropo veliko
polje nizkega tlaka, nad SE Evropo in E Mediteranom visok tlak. Piha
dlje kot ciklonalni jugo, lahko tudi do enega tedna. Vreme je vedro
ali le malo oblacno, padavin ni ali pa so le
rahle.
Ciklonalni jugo
Moc je spremenljiva (od
umirjenega do nevihtnega vetra), možni so sunki, gosta in nizka
oblacnost, razburkano morje, plohe.
NW veter, MAESTRAL
Je dnevni veter.
Piha ob jasnem vremenu, ce izostane, kaže to na spremembo
vremena.
Piha z morja, iz smeri med jugo in severozahodom. Zacne
okrog 10 dopoldne, preneha uro ali dve pred zahodom sonca. Max moc
doseže okrog 14 ure ( 5 Bf). Je enakomeren in najmocnejši blizu
obale.
NNE, ENE veter, BURIN (v Istri tudi
TERIN)
Je maestralu nasproten veter, piha s kopnega. Zacne
okrog uro do dve po soncnem zahodu, takrat temperatura kopna pade
pod temperaturo morja. Ima podobno smer kot burja (od tod ime
burin).
Piha le poleti, od sredine maja do sredine
septembra.
Oba vetrova, maestral in burin, sta zelo ugodna za
jadralce, mogoce rahlo prešibka, ne povzrocata velikih valov, med
njima vlada brezvetrje.
N veter, TRAMONTANA ali SEVERNIK
Je mrzel veter, piha z Alp. Je kratkotrajen, hitrost do 10
m/s, ce pa severni veter zapiha ob nevihti, ima lahko tudi orkansko
moc.
E veter, LEVANT
Pojavlja se kot kombinacija
vplivov juga in burje, najpogosteje piha iz vzhoda. Ima nekaj
lastnosti juga (visoka vlažnost vetra) in burje (nižje temperature
kot pri jugu).
SW veter, LEBIC
Anticiklon je južno
ali jugozahodno od Jadrana, ciklon pa severno od Jadrana. obcasno
lahko piha tudi z nevihtno mocjo, morje je precej valovito, traja do
2 dni.
S veter, OŠTRO
Ko se ciklon približuje
Jadranu s severozahoda ali severa.
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
