Danes je:   petek
                  30.1.2026

Sidra

a) Vrste sider:
Sidro je kovinska kotva, katere namen je, da drži ladjo na mestu oz. ji dovoljuje le premike po nekem radiju. Sidro samo ne drži plovila, v bistvu ga drži veriga oz. vrv, ko se vlece po morskem dnu. Samo sidro bi drselo po dnu, razen ce se ne zatakne v skale ali kakšno drugo oviro na dnu (kabel, razbitina, ...)

Za kvalitetno sidranje je potrebno poznati dno in vedeti, kakšno sidro je primero za doloceno vrsto dna.

Poznamo vec vrst sider:

Admiralitetno sidro: uporablja se na vecjih jahtah. Ima precko, ki postavi sidro v položaj, da se z enim krakom zakoplje v dno. Slaba stran je, da se v drugo, ki gleda ven, zaplete vrv oz. vrvi drugih plovil. Drži dobro, vendar ne v blatu. Primerno za sidrišca, ki so zašcitena pred vetrom in brez tokov.

Danforthovo sidro: zelo primerno za manjša plovila, se hitro vkoplje in solidno drži. Narejeno je iz debele jeklene plocevine ali druge trdne in lahke litine (njegova teža je enaka 1/3 klasicnega patentnega sidra) drži od 30 do 100 krat vecjo težo od svoje. Slabo drži na kratki sidrni vrvi.

Goba: primerno za mulj in popustljivo dno.

Macek: dobro drži na skalnatem dnu (katerega se sicer izogibamo), ker se z enim krakom zatakne v razpoke.

Dežnik: podoben macku, le da so kraki ravni in se dajo zložiti. Hitro prime, a ne drži dovolj zanesljivo in rado zdrsne. Ribici, manjša plovila.

Plug: Uporablja se na vecjih plovilih, je težko, vendar pa dobro drži, še posebej v mulju.

Hallovo sidro: je zelo podobno Danforthovemu sidru, a je za isti namen 2 do 3 krat težji.

CQR: ima plug z zglobom pritrjen na steblo. Za colne in za majhne ladje, zanesljivo se vkoplje in se globoko pogrezne v presek ali mulj. Ob dviganju je priporocljivo, da imamo še pomožno sidrno vrv, ker je sicer globoko pogreznjeno sidro težko dvigniti.

b) Drži? Ne drži?
DNO PATENTNO SIDRO ADMIRALITETNO SIDRO
Gladka skala drži s pol svoje teže drži s pol svoje teže
Lomljive skale se rado zatakne se rado zatakne, bolje od patentnega
Veliko blata bolje od admiralitetnega orje po dnu
Trdo blato, trava dobro drži dobro
Školjkasto dno dobro drži dobro
Trd pesek drži 2x bolj kot v blatu slabše drži
Prod
Negotovo dno. Najprej prime, nato lahko nemudoma spusti.












c) Sidranje v nizkih in globokih vodah in pri raznih okolišcinah


i. Manever sidranja
Pred manevrom je treba poznati dno in izbrati našemu sidru primerno sidrišce. Glede na tok, veter in ostala plovila si izberemo tocko, kamor bomo vrgli sidro. Premec obrnemo proti vetru, toku ali rezultanti teh dveh sil in zacnemo spušcati sidro. Spustimo tri, štiri ali do pet kratno dolžino verige, kolikor znaša globina pac odvisno od toka in vremenskih pogojev. Ce je potrebno, z motorjem rahlo potegnemo nazaj, da se vkoplje. Ce se ne in sidro orje po dnu, ga dvignemo, se premaknemo in manever ponovimo.

Da bi sidro dobro prijelo, mora biti cim bolj vodoravno. To najlaže dosežemo z dovolj dolgo vrvjo, še laže pa s kombinacijo verige in vrvi. Pomembno je, da veriga oz. vrv blažita tudi sunke, kar lahko dosežemo tudi z utežjo, ki visi na vrvi. Praksa, ki se najvec uporablja pa je: sidro, 3...5 m verige, nato pa vrv. Priporocljivo je še, da imamo na zadnjem delu sidra pripeto še dodatno sidrno vrv, lahko tudi z bojo, ki nam kaže, kje sidro leži, z njo pa si pomagamo tudi, ce se sidro zatakne ali se pregloboko zakoplje.

ii. Dvigovanje sidra
Dvig sidra: veriga oz. vrv naj bo vedno navpicno. Ce se zatakne, si pomagamo z drugo sidrno (pomožno) vrvjo ali pa na kakšen drug nacin (ogrlica iz verige, rinka, manever s colnom, ...)

Teža barke
Teža sidra
Sidrna veriga
Sidrna vrv (sinteticna)
v kg
v kg
dolžina
debelina
dolžina
debelina

do 150
2,5
6
kratna
dolžina
barke
5 mm
7
kratna
dolžina
barke
vrvi
ter
enkratna
dolžina
verige
8 mm
200
3
5 mm
8 mm
300
3,5
5 mm
8 mm
400
4,5
5 mm
8 mm
500
5
6 mm
10 mm
600
5,5
6 mm
10 mm
750
6,5
6 mm
12 mm
1.000
7,5
6 mm
12 mm
1.500
8,5
6 mm
14 mm
2.000
9
6 mm
14 mm
3.000
10
7 mm
16 mm
4.000
11
7 mm
18 mm
5.000
12
7 mm
18 mm
6.000
13
8 mm
20 mm
8.000
14
8 mm
20 mm
12.000
18
8 mm
22 mm


Teža sidra se lahko za 20% zmanjša, ce bo coln uporabljan le v notranjih vodah(reke in jezera), kjer so izkljucene hujše nevihte in višji valovi.
V praksi pa glede na trenutno globino spustimo dolocene dolžine vrvi oz. verige v vodo. Predvsem je pomembno da se pri dolžini ne skopari. Pri vrvi brez verige se uporabi 8 do 10x globino, pri kombinacijah vrvi z verigo pa približno 6x globino. Za samo verigo se spusti 4x globina.
Kot primer vzemimo coln, ki ima vrv z verigo na zacetku in se želi sidrati v 5m globoki vodi. Uporabil bo približno 30m vrvi in verige(glej sliko spodaj).